Karavanški predor: Zahodna cev v generalni obnovi do sredine leta 2029 – Dvosmerni promet na balkanski poti

Na avtocesti A11 skozi Karavanke med Koroško in Slovenijo morajo potniki predvidoma še do sredine leta 2029 računati z enosmernim izmeničnim prometom v karavanškem predoru. Razlog je celovita sanacija stare cevi (zahodne cevi), odprte leta 1991, ki poteka od aprila 2026, medtem ko se celoten promet vodi skozi na novo zgrajeno vzhodno cev.

Predor je s približno 7,9 kilometra ena najpomembnejših čezmejnih povezav med Avstrijo in Slovenijo ter potnikom med Beljakom in Ljubljano prihrani približno eno uro vožnje v primerjavi s cesto čez prelaz. Kdor to osrednjo balkansko cesto uporablja redno, naj se še nekaj let pripravi na omejitev hitrosti in nasprotni promet namesto dveh ločenih voznih pasov.

Zakaj bo izmenični promet ostal do leta 2029

18. marca 2026 je po 7,5 letih gradnje uradno stekel promet skozi na novo zgrajeno predorsko cev. Takoj zatem je družba ASFINAG začela s celovito sanacijo stare zahodne cevi: prenavljajo se vozišče, odvodnjavanje, razsvetljava, prezračevanje, prevleka predorske stene ter celotna varnostna tehnika (video kamere, sistem za javljanje požara, senzorika). Dokler ta dela predvidoma do sredine leta 2029 ne bodo zaključena, si bo celoten promet v obeh smereh delil novo vzhodno cev: vsaka smer vožnje dobi le en vozni pas, vožnja poteka v nasprotnem prometu z znižano omejitvijo hitrosti.

Za celovito sanacijo obstoječe cevi ASFINAG načrtuje okrog 123 milijonov evrov, za popolno novogradnjo druge cevi, vključno z novo cestninsko postajo Rosenbach, pa skupaj s slovenskim upravljavcem avtocest DARS znese okrog 570 milijonov evrov. Po zaključku sanacije bo nasprotni promet dokončno odpravljen, v celotnem predoru pa bo takrat veljala enotna omejitev hitrosti 100 km/h.

Kaj to pomeni za potnike

Dokler poteka sanacija, v predoru velja nižja omejitev hitrosti kot v normalnem obratovanju, prehitevanje pa načeloma ni mogoče. Kdor prečka mejni prehod med Avstrijo in Slovenijo po avtocesti A11, naj zato načrtuje nekoliko več časa kot pred spremembo marca 2026 – zlasti ob koncih tedna in v potovalni sezoni, ko je promet na balkanski cesti tako ali tako gostejši.

Cestnina v Avstriji

V Avstriji se cestnina za vozila do 3,5 t skupne mase (osebna vozila, motorji, manjša avtodomi) pobira prek obveznosti vinjete, medtem ko težja vozila nad 3,5 t plačujejo kilometrsko cestninsko pristojbino glede na prevoženo razdaljo prek naprave GO-Box. Za posamezne, še posebej zahtevne odseke ceste se dodatno zaračuna posebna cestnina – karavanški predor je eden najbolj znanih primerov tega: za osebna vozila do 3,5 t skupne mase enkratna vožnja trenutno stane okrog 9 evrov, poleg tega pa je potrebna še vinjeta.

Kdor poleg Avstrije obiskuje tudi Slovenijo in druge države, ki jih pokriva pavšalna ponudba Europamaut, se mu ni treba ukvarjati z vsako državno vinjeto posebej: s pavšalno ponudbo Europamaut preprosto sami registrirate vključene vinjete za 8 držav, za 12,80 €* na mesec.

* Cestninska pristojbina ASFINAG (10-dnevna vinjeta): 12,80 €, celotno kritje cestninske pristojbine prevzame DMC, pavšalna cena (na koledarski mesec): 12,80 €, odpovedni rok 0 dni

Ekipa Europamaut vam želi prijetno potovanje!

Več podrobnosti o avstrijski vinjeti in mejnih prehodih proti Sloveniji najdete v naših vodnikih o vinjeti za Avstrijo, o cestnini v Avstriji ter o mejnem prehodu Avstrija–Slovenija.