Meja Slovenija Avstrija
Meja med Slovenijo in Avstrijo se razteza v dolžini približno 330 kilometrov. Največji del poteka meje določajo Karavanke, Pohorje in Labotske Alpe. Nadaljnji odseki meje potekajo vzdolž rek Kučnica, Mura in Drava.
Zaradi teh posebnih geografskih razmer je voznikom na voljo primerjalno malo mejnih prehodov. Za dopustnike sta še posebej pomembna avtocestna prehoda pri predoru Karavanke ter pri Šentilju (SVN) – Spielfeldu (AT).
Mejne kontrole in vstopni pogoji
Znotraj schengenskega območja Evropske unije praviloma ne poteka rednih mejnih kontrol. Izjeme pa so mogoče v določenih situacijah, na primer zaradi zaščite javnega reda in notranje varnosti. Sem sodijo denimo mednarodni športni dogodki ali večji politični dogodki. Zaradi povečanega nezakonitega priseljevanja se meja po podatkih iz leta 2023 na avstrijski strani vseeno intenzivneje nadzoruje.
Kot državljan EU lahko mejo praviloma nemoteno prečkate z veljavnim potnim listom ali osebno izkaznico ter s seboj prinesete blago za lastno uporabo. Vseeno je treba upoštevati, da lahko mejne kontrole povzročijo daljše čakalne dobe. Če vnaprej registrirate svojo digitalno vinjeto, se vsaj izognete dodatnim zamudam na cestninskih postajah in jih lahko prečkate brez ustavljanja.
Pomembni mejni prehodi
Za potnike sta še posebej pomembna predor Karavanke ter avtocestni prehod Šentilj (SVN) – Spielfeld (AT).
Predor Karavanke
Skoraj 8 kilometrov dolg predor Karavanke je bil zgrajen med letoma 1986 in 1991 ter povezuje slovensko avtocesto A2, ki vodi neposredno skozi Ljubljano, z avstrijsko avtocesto A11. Z izgradnjo predora se je potovalni čas med Ljubljano in Beljakom skrajšal za več kot eno uro.
V poletnih mesecih turistične sezone dnevno skozi predor prevozi več kot 30.000 vozil, zaradi česar lahko pride do daljših čakalnih dob. Ob velikem prometu in nevarnosti zastojev se najvišja dovoljena hitrost v predoru zniža z 80 km/h na 50 km/h, kar dodatno podaljša potovalni čas. Izven glavne potovalne sezone dnevno uporabi predor približno 10.000 vozil.
Predvidoma naj bi od leta 2028 dalje obstajala druga cev predora. S tem bi se lahko najvišja dovoljena hitrost zvišala na 100 km/h. Upoštevajte, da predor Karavanke predstavlja posebno cestninsko relacijo. Več informacij o posebni cestnini v Sloveniji najdete v našem vodniku.
Šentilj (SVN) – Spielfeld (AT)
Na meji med Šentiljem in Spielfeldom se nahajata dva mejna prehoda. Eden od njiju je avtocestni prehod med avstrijsko A9 in slovensko A1, drugi pa povezuje avstrijsko zvezno cesto B67 s slovensko glavno cesto 437.
Prehod med B67 in 437 ponuja možnost, da se izognete cestninam. Vendar pa je vožnja izven avtocest in hitrih cest povezana z bistveno daljšim potovalnim časom. Uporaba avtocest je za potnike praviloma bolj sproščena, zlasti če so digitalne vinjete registrirane vnaprej. Za tiste, ki potujejo naprej na Hrvaško, je avtocestni prehod Spielfeld – Šentilj še posebej smiseln, saj se preko A1 pri Mariboru doseže A4, ki vodi neposredno do hrvaške meje.
Slovenija
V naslednjem razdelku boste dobili kratek pregled o tem, ali v Sloveniji potrebujete vinjeto, ali morate plačati cestnino glede na prevoženo razdaljo, ali pa morate dodatno upoštevati posebne cestninske relacije. Podrobne informacije o cestnini in posebni cestnini v Sloveniji najdete v našem vodniku.
Obveznost vinjete (ali ne?)
Če želite na svojem potovanju uporabljati slovenske avtoceste in hitre ceste, za vozila do 3,5 t skupne mase potrebujete elektronsko vinjeto, tako imenovano e-vinjeto. Za vozila z višjo dovoljeno skupno maso obveznost vinjete odpade; namesto tega se zaračuna cestnina glede na prevoženo razdaljo. Poleg tega obstajajo posebne cestninske relacije, kjer ne glede na težo vozila veljajo dodatne pristojbine, na primer pri uporabi predora Karavanke.
Cestnina glede na prevoženo razdaljo
Če ima vaše vozilo dovoljeno skupno maso več kot 3,5 t, namesto vinjete potrebujete napravo DarsGo za zaračunavanje cestnine glede na prevoženo razdaljo. Ta cestnina je odvisna od prevoženih kilometrov, števila osi ter evropskega emisijskega razreda vozila. Evropski emisijski razredi so razdeljeni na razrede onesnaževanja od 1 do 6. Pri tem razred onesnaževanja 1 pomeni visoko, razred 6 pa razmeroma nizko obremenitev z onesnaževali.
Avstrija
V naslednjem razdelku boste dobili kratek pregled o tem, ali v Sloveniji potrebujete vinjeto, ali morate plačati cestnino glede na prevoženo razdaljo, ali pa morate dodatno upoštevati posebne cestninske relacije. Podrobne informacije o cestnini in posebni cestnini v Sloveniji najdete v našem vodniku.
Obveznost vinjete (ali ne?)
Za uporabo avstrijskih avtocest in hitrih cest je treba plačati pristojbine v obliki obveznosti vinjete. Vozila do 3,5 t največje dovoljene skupne mase torej potrebujejo vinjeto, ki je na voljo tudi v digitalni obliki. Več informacij o cestnini v Avstriji in različnih razredih vozil najdete v našem vodniku.
Cestnina glede na prevoženo razdaljo v Avstriji
Upoštevajte, da za vozila nad 3,5 t največje dovoljene skupne mase obveznost vinjete odpade in je namesto tega treba plačati cestnino glede na prevoženo razdaljo. Ta cestnina, odvisna od prevožene razdalje, se obračunava s pomočjo naprave GO-Box, ki mora biti nameščena v vašem vozilu za zbiranje podatkov.
Posebne cestninske relacije v Avstriji
Poleg obveznosti vinjete in cestnine glede na prevoženo razdaljo v Avstriji obstajajo določene posebne cestninske relacije, za katerih uporabo veljajo dodatne pristojbine. Več informacij o različnih predorih ter določenih gorskih cestah najdete v našem prispevku o posebni cestnini v Avstriji.
Ekipa Europamaut vam želi prijetno potovanje!
Naročite svojo vinjeto za Slovenijo ali Avstrijo zdaj pri nas na spletu in sproščeno uporabljajte avtoceste v Sloveniji in Avstriji. Za dodatna vprašanja glede cestnine smo vam kadar koli na voljo po e-pošti. Poleg tega najdete dodatne informacije o cestnini v Sloveniji ali o cestnini v Avstriji v našem vodniku.