Meja Slovenija Avstrija
Meja med Slovenijo in Avstrijo se razteza v dolžini približno 330 kilometrov. Večji del poteka meje zaznamujejo Karavanke, Pohorje in Lavantinske Alpe. Nadaljnji odseki meje potekajo ob rekah Kučnica, Mura in Drava.
Zaradi teh posebnih geografskih razmer je voznikom na voljo razmeroma malo mejnih prehodov. Za turiste sta še posebej pomembna avtocestni prehod pri predoru Karavanke ter prehod Spielfeld (AT) – Šentilj (SVN).
Mejne kontrole in vstopni pogoji
Znotraj schengenskega območja Evropske unije praviloma ni rednih mejnih kontrol. Izjeme so mogoče v določenih razmerah, na primer zaradi zaščite javnega reda in notranje varnosti. Sem sodijo na primer mednarodni športni dogodki ali večji politični dogodki. Zaradi povečanega nezakonitega priseljevanja pa je meja po podatkih iz leta 2023 na avstrijski strani vseeno pod strožjim nadzorom.
Kot državljan EU lahko mejo praviloma brez težav prečkate z veljavnim potnim listom ali osebno izkaznico ter s seboj prenesete blago za lastne potrebe. Vendar je treba upoštevati, da lahko mejne kontrole podaljšajo čakalne dobe. Če vnaprej registrirate svojo digitalno vinjeto, se vsaj izognete dodatnim zamudam na cestninskih postajah in jih lahko prečkate brez ustavljanja.
Pomembni mejni prehodi
Za potnike sta še posebej pomembna predor Karavanke ter avtocestni mejni prehod Šentilj (SVN) – Spielfeld (AT).
Predor Karavanke
Skoraj 8 kilometrov dolg predor Karavanke je bil zgrajen med letoma 1986 in 1991 ter povezuje slovensko avtocesto A2, ki vodi neposredno skozi Ljubljano, z avstrijsko avtocesto A11. Z izgradnjo predora se je čas potovanja med Ljubljano in Beljakom skrajšal za več kot eno uro.
V poletni turistični sezoni skozi predor dnevno pripelje več kot 30.000 vozil, zaradi česar lahko pride do daljših čakalnih dob. Ob visoki gostoti prometa in nevarnosti zastojev se najvišja dovoljena hitrost v predoru zmanjša z 80 km/h na 50 km/h, kar dodatno podaljša čas potovanja. Izven glavne turistične sezone predor dnevno uporabi približno 10.000 vozil.
Predvidoma naj bi bila od leta 2028 na voljo druga predorska cev. Zaradi tega bi se lahko dovoljena najvišja hitrost povečala na 100 km/h. Upoštevajte, da je predor Karavanke posebna cestninska relacija. Več informacij o posebni cestnini v Sloveniji najdete v našem vodniku.
Šentilj (SVN) – Spielfeld (AT)
Na meji med Šentiljem in Spielfeldom se nahajata dva mejna prehoda. Eden je avtocestni prehod med avstrijsko A9 in slovensko A1, drugi pa povezuje avstrijsko zvezno cesto B67 s slovensko glavno cesto 437.
Prehod med B67 in cesto 437 ponuja možnost izogibanja cestninam. Vendar je vožnja stran od avtocest in hitrih cest povezana z bistveno daljšim časom potovanja. Uporaba avtocest je za potnike običajno bolj sproščena, zlasti če so bile digitalne vinjete vnaprej registrirane. Za tiste, ki potujejo naprej na Hrvaško, je avtocestni prehod Spielfeld – Šentilj še posebej priročen, saj se preko A1 pri Mariboru doseže avtocesto A4, ki vodi neposredno do hrvaške meje.
Slovenija
V naslednjem razdelku vam ponujamo kratek pregled o tem, ali v Sloveniji potrebujete vinjeto, ali morate plačati cestnino glede na prevoženo razdaljo, oziroma ali je treba upoštevati tudi posebne cestninske relacije. Podrobne informacije o cestnini in posebni cestnini v Sloveniji najdete v našem vodniku.
Obveznost vinjete (ali ne?)
Če želite na svojem potovanju uporabljati slovenske avtoceste in hitre ceste, potrebujete za vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 t elektronsko vinjeto, tako imenovano e-vinjeto. Za vozila z višjo največjo dovoljeno maso obveznost vinjete odpade; namesto tega se zaračunava cestnina glede na prevoženo razdaljo. Poleg tega obstajajo posebne cestninske relacije, kjer se ne glede na maso vozila zaračunavajo dodatne pristojbine, na primer pri uporabi predora Karavanke.
Cestnina glede na prevoženo razdaljo
Če ima vaše vozilo največjo dovoljeno maso več kot 3,5 t, namesto vinjete potrebujete oddajno-sprejemno napravo DarsGo za obračun cestnine glede na prevoženo razdaljo. Ta cestnina se določa glede na prevožene kilometre, število osi ter emisijski razred Euro vozila. Emisijski razredi Euro so razdeljeni na razrede onesnaževanja od 1 do 6. Pri tem razred onesnaževanja 1 pomeni visoko, razred 6 pa razmeroma nizko stopnjo onesnaževanja.
Avstrija
V naslednjem razdelku vam ponujamo kratek pregled o tem, ali v Sloveniji potrebujete vinjeto, ali morate plačati cestnino glede na prevoženo razdaljo, oziroma ali je treba upoštevati tudi posebne cestninske relacije. Podrobne informacije o cestnini in posebni cestnini v Sloveniji najdete v našem vodniku.
Obveznost vinjete (ali ne?)
Za uporabo avstrijskih avtocest in hitrih cest se zaračunavajo pristojbine v obliki obveznosti vinjete. Vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 t torej potrebujejo vinjeto, ki je na voljo tudi v digitalni obliki. Več informacij o cestnini v Avstriji in različnih razredih vozil najdete v našem vodniku.
Cestnina glede na prevoženo razdaljo v Avstriji
Upoštevajte, da za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 t obveznost vinjete odpade in je namesto tega treba plačati cestnino glede na prevoženo razdaljo. Ta cestnina, odvisna od prevoženih kilometrov, se obračunava s pomočjo naprave GO-Box, ki mora biti nameščena v vašem vozilu za zajemanje podatkov.
Posebne cestninske relacije v Avstriji
Poleg obveznosti vinjete in cestnine glede na prevoženo razdaljo obstajajo v Avstriji tudi določene posebne cestninske relacije, za katerih uporabo se zaračunavajo dodatne pristojbine. Več informacij o različnih predorih ter določenih prelaznih cestah najdete v našem prispevku o posebni cestnini v Avstriji.
Ekipa Europamaut vam želi prijetno potovanje!
Naročite svojo vinjeto za Slovenijo ali Avstrijo zdaj pri nas na spletu in sproščeno uporabljajte avtoceste v Sloveniji in Avstriji. Za dodatna vprašanja o cestnini smo vam kadarkoli na voljo po e-pošti. Poleg tega najdete dodatne informacije o cestnini v Sloveniji ali o cestnini v Avstriji v našem vodniku.