Predor Karavanke (posebna cestnina)

Karavanški predor: dolžina, lega in izgradnja

AI generated

Karavanški predor je dolg 7.864 metrov (okoli 7,9 kilometra), od tega leži 4.414 metrov na avstrijski in 3.450 metrov na slovenski strani. Povezuje Avstrijo na severu s Slovenijo na jugu, zgrajen pa je bil med letoma 1986 in 1991. Ime nosi po Karavankah, gorovju na meji med Koroško in Slovenijo, pod katerim poteka. Avstrijsko avtocesto A11 neposredno povezuje s slovensko avtocesto A2.

Da bi dodatno povečala zmogljivost Karavanškega predora, se je ASFINAG septembra 2018 lotila celovite izgradnje odseka na avtocesti A11. V prvem koraku je nastala druga predorska cev (vzhodna cev). Po skoraj sedem in pol letih gradnje je bila sredi marca 2026 dokončana in dana v promet.

Takoj zatem se začne celovita sanacija obstoječe cevi (zahodne cevi). Med temi deli bo promet začasno potekal v obe smeri skozi novo cev. Sanacija naj bi bila zaključena sredi leta 2029. Nato bo mogoče obe cevi uporabljati v rednem enosmernem prometu, dvosmerni promet pa bo odpravljen. Kaj sanacija pomeni za vaše potovanje, preberite v našem prispevku Karavanški predor: zahodna cev v celoviti sanaciji do sredine leta 2029.

Kako dolgo traja vožnja skozi Karavanški predor?

Zahvaljujoč Karavanškemu predoru se je vozni čas od Beljaka (najbližje večje mesto severozahodno od Karavanškega predora na avstrijski strani) do Ljubljane (najbližje večje mesto jugovzhodno v bližini Karavanškega predora na slovenski strani) pri približno 2.000 vozilih na uro (zmogljivost) skrajšal za približno eno uro.

Koliko stane cestnina za Karavanški predor?

Karavanški predor je posebni cestninski odsek (v Avstriji imenovan tudi odsečna cestnina). Za prevoz zato plačate posebno cestnino, ki ni vključena v vinjeto. Za vozila do 3,5 t največje dovoljene mase, torej na primer osebna vozila, motorje in avtodome do te teže, cestnina za Karavanški predor znaša 9,00 € na enkratno vožnjo.

Enkratna vožnja skozi Karavanški predor velja za vožnjo v eno smer. Cestnino za Karavanški predor v obe smeri zato plačate dvakrat: v smeri proti jugu avstrijski družbi ASFINAG, v smeri proti severu pa slovenskemu upravljavcu avtocest DARS. Za vozila do 3,5 t vožnja tja in nazaj skozi Karavanški predor skupaj stane 18,00 €. Za pogoste vožnje je na voljo tudi kartica za 14 voženj v 30 dneh po ceni 40,40 €. Vezana je na vašo registrsko tablico. V Avstriji se imenuje 14-Fahrten-Monatskarte A 11, v Sloveniji pa jo dobite kot kartico s točkami na cestninski postaji Hrušica.

Kje plačate cestnino za Karavanški predor v smeri proti severu, iz Slovenije v Avstrijo?

V smeri proti severu cestnine za Karavanški predor ne pobira ASFINAG, temveč DARS. Plačate jo na cestninski postaji Hrušica na slovenski strani, in sicer v gotovini, s kreditno ali bančno kartico. Digitalna odsečna cestninska vinjeta ASFINAG za vožnjo iz Slovenije v Avstrijo ne velja, prav tako je ta predor ne pokriva slovenska e-vinjeta. Cestnino za Karavanški predor v smeri proti Avstriji torej vedno plačate neposredno na kraju samem v Sloveniji.

Kako plačate cestnino v smeri proti jugu, iz Avstrije v Slovenijo?

V smeri proti jugu ASFINAG pobira cestnino za Karavanški predor na cestninski postaji Karavanke v kraju Rosenbach pri Šentjakobu v Rožu. Na cestninskih kabinah lahko plačate v gotovini ali z vsemi običajnimi kreditnimi in bančnimi karticami. Alternativno lahko cestnino vnaprej kupite spletno kot digitalno odsečno cestnino, na primer v cestninski trgovini ASFINAG. Veljavna je takoj po nakupu. Na cestninski postaji bo vaša registrska tablica samodejno prepoznana, tako da lahko zapeljete mimo brez ustavljanja.

Ali za Karavanški predor potrebujete vinjeto?

Za sam posebni cestninski odsek ne: med priključkom Šentjakob v Rožu in državno mejo v predoru avstrijska obveznost vinjete ne velja. Če pa na avtocesto A11 zapeljete že prej, na primer pri Beljaku, za ta del poti potrebujete veljavno vinjeto za Avstrijo. V Sloveniji za cestninsko postajo Hrušica ponovno velja obveznost vinjete s slovensko e-vinjeto.

Pregled vseh posebnih cestninskih odsekov najdete v naših vodnikih o posebni cestnini v Avstriji in o posebni cestnini v Sloveniji.

Obvoz Karavanškega predora: Korensko in Ljubeljsko sedlo

Kdor želi obiti Karavanški predor, ima na voljo dve prelazni cesti, na katerih ni posebne cestnine. Korensko sedlo (B109) vodi z območja Beljaka čez mejo do Podkorena in Kranjske Gore v Sloveniji. Z nakloni do 18 % je zelo strmo in ni priporočljivo za avtodome in vozila s priklopnikom. Ljubeljsko sedlo (B91) povezuje Borovlje na Koroškem s Tržičem v Sloveniji; promet tam poteka skozi predor Ljubelj pod vrhom prelaza. Tudi ta odsek je strm in vijugast ter zaprt za tovorni promet. Obe poti trajata precej dlje kot vožnja skozi Karavanški predor, pozimi ob snegu občasno velja obveznost snežnih verig. Če v Sloveniji nato zapeljete na avtocesto, potrebujete slovensko e-vinjeto. Dodatne brezplačne poti najdete v vodniku Obvoz cestnine v Sloveniji.

Ekipa Europamaut vam želi prijetno potovanje!

Želimo vam dobro vožnjo v Avstrijo in smo vam z veseljem na voljo za vsa vprašanja o cestninskih ureditvah. Podrobne informacije o cestnini v Avstriji najdete v našem vodniku. Z veseljem uporabite tudi naš načrtovalnik poti, da popolno načrtujete svoje potovanje in si ogledate ustrezne cestninske izdelke. Če imate dodatna vprašanja o svojem potovanju ali naši digitalni vinjeti, nas z veseljem kontaktirajte prek e-pošte.