Meja: Švica-Nemčija
Der nemško-švicarski potek meje predstavlja geopolitično pomembno strukturo, ki odraža odnose med dvema osrednjima evropskima državama. Meja se razteza v dolžini približno 362 kilometrov. Začne se pri tromeji pri Baslu, kjer se stikajo Nemčija, Francija in Švica, in se konča v bližini Diessenhofna ob Visokem Renu. Potek meje zaznamuje množica naravnih in umetnih dejavnikov, med njimi reke, gore ter tako imenovane »zelene« meje, ki potekajo skozi gozdnata območja.
Mejne kontrole in vstopni pogoji
Pomemben vidik tega poteka meje so mejne kontrole, ki so zgodovinsko zaznamovale mejne prehode. Čeprav Švica ni članica Evropske unije, spada v schengensko območje, kar načeloma olajšuje mejni promet. Kljub temu obstajajo določene izjeme in posebna pravila. Osebne kontrole lahko potekajo sporadično, zlasti v obdobjih povečanih varnostnih zahtev ali političnih napetosti. Kontrole blaga in izdelkov so pogostejše, saj Švica ni del carinske unije EU. Te carinske kontrole služijo preprečevanju uvoza nepravilno prijavljenega blaga in zagotavljanju pobiranja dajatev. Zato je priporočljivo, da se pred prehodom meje vedno pozanimate o veljavnih predpisih.
Glede vstopnih pogojev je treba upoštevati več vidikov. Za državljane EU je vstop v Švico praviloma nezapleten; zadostuje veljavna osebna izkaznica ali potni list. Za bivanje, daljše od 90 dni, ali za začetek zaposlitve pa so potrebni dodatni dokumenti in dovoljenja. Za državljane izven EU lahko veljajo strožji pogoji, ki segajo od vizumske obveznosti do posebnih delovnih dovoljenj. Poleg tega je treba upoštevati, da v Švici lahko velja cestninska oziroma vinjetna obveznost.
Mejni prehodi
Naslednji razdelek vam ponuja kratek pregled različnih mejnih prehodov, ki jih lahko uporabite za prečkanje meje:
Basel (EuroAirport) – Weil am Rhein: Ta mejni prehod predstavlja pomembno povezavo za cestni promet in je dostopen tako za vozila kot za pešce in kolesarje.
Kreuzlingen – Konstanz: Ta mejni prehod leži v bližini Bodenskega jezera in je dostopen tako za cestni promet kot za pešce.
Schaffhausen – Stein am Rhein: Ta mejni prehod omogoča promet v nemško deželo Konstanz.
St. Margrethen – Lindau: Ta mejni prehod se nahaja na vzhodu Švice in vodi na Bavarsko.
Aargau (Laufenburg) – Bad Säckingen: Ta mejni prehod poteka vzdolž Rena in tako povezuje švicarsko regijo Aargau z nemško zvezno deželo Baden-Württemberg.
Švica
Naslednji razdelek vam ponuja pregled o tem, ali je v Švici potrebna vinjeta in ali so določeni odseki cest dodatno cestninski.
Švica: vinjetna obveznost
Na švicarskih avtocestah velja vinjetna obveznost. Osebna vozila ter priklopniki z največjo dovoljeno skupno maso do 3,5 t potrebujejo letno vinjeto (nalepna vinjeta ali e-vinjeta). Poleg tega sta cestninska dva predora v Švici ter določena nakladanja vozil (prevoz voznih in za promet registriranih motornih vozil z drugim vozilom), zaradi česar lahko nastanejo dodatni stroški.
Uporaba predora Gotthard je vključena v švicarsko vinjeto, zato za ta predor ni dodatnih pristojbin.
Dajatev za težka tovorna vozila
Za motorna vozila z največjo dovoljeno skupno maso nad 3,5 t velja pavšalna dajatev za težka tovorna vozila (PSVA). To je treba plačati ob vstopu na carini ali vnaprej prek spletnega portala Via. Prosimo, upoštevajte tudi morebitne dodatne pristojbine za določene predore in nakladanja vozil. Za vozila (vključno s težkimi avtodomi) ter priklopnike z največjo dovoljeno skupno maso nad 3,5 t vinjetna obveznost odpade.
Cestninski predori: posebna cestnina
Za uporabo določenih predorov se poleg digitalne vinjete ali dajatve za težka tovorna vozila zaračunavajo dodatne pristojbine, katerih višina je odvisna od posamezne vozilne kategorije. Posebej je treba upoštevati:
Cestni predor Veliki Sveti Bernard (Švica–Italija)
Cestni predor Munt-La-Schera (Švica–Italija)
Nemčija
Naslednji razdelek vam ponuja pregled o tem, ali je v Nemčiji potrebna vinjeta in ali obstajajo določeni cestninski odseki cest.
Nemčija: vinjetna obveznost
V Nemčiji ne velja vinjetna obveznost za avtoceste. To pomeni, da je večino avtocest mogoče uporabljati brez cestnine. Izjeme lahko predstavljajo določeni avtocestni predori in mostovi, za katere se zaračunavajo pristojbine. Te pristojbine služijo financiranju in vzdrževanju posamezne infrastrukture in jih je praviloma treba plačati na cestninskih postajah ali prek elektronskih plačilnih sistemov.
Cestnina glede na razdaljo
Za vozila z največjo dovoljeno skupno maso pod 3,5 t se cestnina glede na razdaljo ne zaračunava. Za tovorna vozila je treba plačati cestnino na zveznih avtocestah, vključno z bencinskimi servisi in počivališči, ter na zveznih cestah. Cestnino za tovorna vozila je mogoče plačati na primer prek vgrajene naprave (OBU).
Ekipa Europamaut vam želi prijetno potovanje
Želimo vam prijetno potovanje v Švico in veliko užitka na vaši raziskovalni turi po impresivni naravi te dežele. Prosimo, da se pravočasno pozanimate o veljavnih cestninskih predpisih. Poleg tega vam je na voljo naš načrtovalec poti, ki vam pomaga optimalno načrtovati potovanje in prikaže ustrezne cestninske izdelke. Ob morebitnih vprašanjih vam z veseljem pomagamo. Kontaktirajte nas kadar koli prek e-pošte.
