Predor Karavanke povezuje dve evropski državi, Avstrijo na jugu in Slovenijo na severozahodu. Predor je bil zgrajen med letoma 1986 in 1991. S skupno dolžino 7.864 metrov (približno 7,9 kilometra) obsega 4.402 metra na avstrijski in 3.546 metrov na slovenski strani, ime pa nosi zaradi povezave Avstrije s slovenskimi Karavankami. Preko avtoceste A11 vzpostavlja neposredno povezavo skozi slovenske Karavanke do slovenske hitre ceste E61.
Da bi še povečala zmogljivost predora Karavanke, se je ASFINAG septembra 2018 lotila celovite razširitve trase na avtocesti A11. V prvem koraku je nastala druga predorska cev (vzhodna cev). Po skoraj sedem in pol letih gradnje je bila sredi marca 2026 dokončana in dana v uporabo.
Neposredno zatem se začne generalna sanacija obstoječe cevi (zahodne cevi). Med temi deli bo promet začasno potekal dvosmerno skozi novo cev. Sanacija naj bi bila zaključena sredi leta 2029. Po tem bosta obe cevi lahko uporabljeni v rednem enosmernem prometu, dvosmerni promet pa bo odpravljen.
Zahvaljujoč predoru Karavanke se je vozni čas od Beljaka (najbližje večje mesto severozahodno od predora Karavanke na avstrijski strani) do Ljubljane (najbližje večje mesto jugovzhodno v bližini predora Karavanke na slovenski strani) za približno 2.000 vozil na uro (zmogljivost) skrajšal za približno eno uro.
Želimo vam srečno pot v Avstrijo in vam z veseljem stojimo ob strani pri vprašanjih glede cestninskih pravil. Podrobne informacije o cestnini v Avstriji najdete v našem vodniku. Z veseljem uporabite tudi naš načrtovalnik poti, da popolnoma načrtujete svoje potovanje in vam prikažemo ustrezne cestninske produkte. Za dodatna vprašanja glede vašega potovanja ali naše digitalne vinjete nas z veseljem kontaktirajte preko naše e-pošte.
Da, predor Karavanke je cestninski. Za uporabo se zato zaračunajo dodatne pristojbine, ne glede na to, ali imate vinjeto.
Da, pri predoru Karavanke je mogoče plačilo z EC kartico.
Predoru Karavanke se je mogoče izogniti, če zapeljete po cesti 109 jugozahodno od Beljaka in prečkate slovensko mejo preko tako imenovanega Korenskega sedla. Na slovenski strani trasa nato poteka naprej po cesti 201 proti Podkorenu.
Ker je Korensko sedlo ponekod zelo strmo (nakloni do 18 %), ga za daljša vozila, kot so avtodomi (zlasti ob poledenelosti in/ali snegu), ni priporočljivo uporabljati.