Meja med Slovenijo in Avstrijo se razteza v dolžini približno 330 kilometrov. Večji del poteka meje zaznamujejo Karavanke, Pohorje in Labotske Alpe. Nadaljnji odseki meje potekajo ob rekah Kučnica, Mura in Drava.
Zaradi teh posebnih geografskih razmer imajo vozniki na voljo razmeroma malo mejnih prehodov. Za dopustnike sta še posebej pomembna avtocestna mejna prehoda pri predoru Karavanke ter pri Šentilju (SVN) – Spielfeldu (AT).
Znotraj schengenskega območja Evropske unije praviloma ni rednih mejnih kontrol. Izjeme so mogoče v določenih primerih, na primer zaradi zaščite javnega reda in notranje varnosti. Sem sodijo na primer mednarodne športne prireditve ali večji politični dogodki. Zaradi povečanega nezakonitega priseljevanja se po podatkih iz leta 2023 meja na avstrijski strani vseeno intenzivneje nadzoruje.
Kot državljan EU lahko mejo praviloma brez težav prečkate z veljavnim potnim listom ali osebno izkaznico ter s seboj prinesete blago za lastno uporabo. Vseeno je treba upoštevati, da lahko mejne kontrole povzročijo daljše čakalne dobe. Če svojo digitalno vinjeto registrirate že vnaprej, se izognete vsaj dodatnim zamudam na cestninskih postajah in jih lahko prečkate brez ustavljanja.
Za popotnike sta še posebej pomembna predor Karavanke ter avtocestni mejni prehod Šentilj (SVN) – Spielfeld (AT).
Skoraj 8 kilometrov dolg predor Karavanke je bil zgrajen med letoma 1986 in 1991 ter povezuje slovensko avtocesto A2, ki poteka neposredno skozi Ljubljano, z avstrijsko avtocesto A11. Z izgradnjo predora se je čas potovanja med Ljubljano in Beljakom skrajšal za več kot eno uro.
V poletni turistični sezoni skozi predor dnevno pelje več kot 30.000 vozil, zaradi česar lahko pride do daljših čakalnih dob. Ob visoki gostoti prometa in nevarnosti zastojev se najvišja dovoljena hitrost v predoru zniža s 80 km/h na 50 km/h, kar dodatno podaljša čas potovanja. Zunaj glavne turistične sezone predor dnevno uporablja približno 10.000 vozil.
Predvidoma naj bi od leta 2028 dalje obratovala tudi druga predorska cev. S tem bi se lahko najvišja dovoljena hitrost zvišala na 100 km/h. Upoštevajte, da je predor Karavanke posebna cestninska relacija. Več informacij o posebni cestnini v Sloveniji najdete v našem vodniku.
Na meji med Šentiljem in Spielfeldom se nahajata dva mejna prehoda. Eden od njiju je avtocestni mejni prehod med avstrijsko avtocesto A9 in slovensko avtocesto A1, drugi pa povezuje avstrijsko zvezno cesto B67 s slovensko glavno cesto 437.
Prehod med B67 in cesto 437 ponuja možnost, da se izognete cestninam. Vendar pa je vožnja izven avtocest in hitrih cest povezana z bistveno daljšim časom potovanja. Uporaba avtocest je za popotnike praviloma bolj sproščena, še posebej, če so digitalne vinjete registrirane vnaprej. Za tiste, ki potujejo naprej na Hrvaško, je avtocestni mejni prehod Spielfeld – Šentilj še posebej priporočljiv, saj se prek avtoceste A1 pri Mariboru doseže avtocesto A4, ki vodi neposredno do hrvaške meje.
V naslednjem razdelku boste dobili kratek pregled o tem, ali v Sloveniji potrebujete vinjeto, ali morate plačati cestnino glede na prevoženo razdaljo, ali pa morate dodatno upoštevati posebne cestninske relacije. Podrobne informacije o cestnini in posebni cestnini v Sloveniji najdete v našem vodniku.
Če želite na svojem potovanju uporabljati slovenske avtoceste in hitre ceste, za vozila do 3,5 t največje dovoljene mase potrebujete elektronsko vinjeto, tako imenovano e-vinjeto. Pri vozilih z višjo dovoljeno skupno maso obveznost vinjete odpade; namesto tega se zaračunava cestnina glede na prevoženo razdaljo. Poleg tega obstajajo posebne cestninske relacije, kjer ne glede na maso vozila veljajo dodatne pristojbine, na primer pri uporabi predora Karavanke.
Če ima vaše vozilo največjo dovoljeno maso več kot 3,5 t, namesto vinjete potrebujete napravo DarsGo za zaračunavanje cestnine glede na prevoženo razdaljo. Ta cestnina je odvisna od prevoženih kilometrov, števila osi in evro emisijskega razreda vozila. Evro emisijski razredi so razdeljeni v razrede od 1 do 6. Pri tem razred 1 pomeni visoko, razred 6 pa razmeroma nizko obremenitev z onesnaževali.
V naslednjem razdelku boste dobili kratek pregled o tem, ali v Avstriji potrebujete vinjeto, ali morate plačati cestnino glede na prevoženo razdaljo, ali pa morate dodatno upoštevati posebne cestninske relacije. Podrobne informacije o cestnini in posebni cestnini v Avstriji najdete v našem vodniku.
Za uporabo avstrijskih avtocest in hitrih cest velja obveznost vinjete. Vozila do 3,5 t največje dovoljene skupne mase torej potrebujejo vinjeto, ki je na voljo tudi v digitalni obliki. Več informacij o cestnini v Avstriji in različnih kategorijah vozil najdete v našem vodniku.
Upoštevajte, da za vozila nad 3,5 t največje dovoljene skupne mase obveznost vinjete odpade in je namesto tega treba plačati cestnino glede na prevoženo razdaljo. Ta cestnina, odvisna od prevožene razdalje, se obračunava s pomočjo naprave GO-Box, ki mora biti nameščena v vašem vozilu za zajemanje podatkov.
Poleg obveznosti vinjete in cestnine glede na prevoženo razdaljo obstajajo v Avstriji določene posebne cestninske relacije, za katerih uporabo veljajo dodatne pristojbine. Več informacij o posameznih predorih in določenih gorskih cestah najdete v našem prispevku o posebni cestnini v Avstriji.
Naročite svojo vinjeto za Slovenijo ali Avstrijo zdaj pri nas prek spleta in se sproščeno vozite po avtocestah v Sloveniji in Avstriji. Za dodatna vprašanja o cestnini smo vam kadar koli na voljo po e-pošti. Poleg tega najdete dodatne informacije o cestnini v Sloveniji ali cestnini v Avstriji v našem vodniku.